Spoštovane zaupnice, zaupniki, članice in člani Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije,

objavljamo povezavo na oddajo Vala 202, ki je bila na sporedu danes ob 12.00: https://val202.rtvslo.si/2021/01/vroci-mikrofon-250/

V njej so naši sindikalni zaupniki Boštjan Plahutnik (UKCL), Jože Kropivnik (CUDV Črna na Koroškem) in Jasmina Gerdej (Dom upokojencev Kranj), članica Nataša Zanoškar (CUDV Črna na Koroškem) in predsednica Irena Ilešič Čujovič predstavili svoje delo v času epidemije ter opozorili, da si želijo predvsem spoštovanja in pošteno plačilo za svoje delo tudi po tem, ko bo epidemije konec. Z zahtevami za standarde in normative ter pravično plačilo bomo nadaljevali, dokler ne bomo prišli do cilja.

Lep pozdrav,

Irena Ilešič Čujovič, predsednica

Objavljamo povezave do prispevkov iz medijev, kjer smo opozarjali na preobremenjenost in izčrpanost naših članov in zahtevali kadrovsko krepitev zaposlenih in izplačilo dodatkov za delo.

https://www.rtvslo.si/zdravje/dodatki-ki-jih-se-vedno-ni-zamujajo-s-placo-za-tiste-ki-so-v-prvi-bojni-liniji/545198

https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174738569?s=tv

https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174738607

https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174738554?s=radio  (3:22)

https://www.24ur.com/novice/slovenija/sindikat-zdravstva-in-socialnega-varstva-ne-samo-utrujeni-izcrpani-ponizani-sedaj-ze-na-robu-potrpezljivosti.html

»Ne samo utrujeni, izčrpani, ponižani, sedaj že na robu potrpežljivosti – če ne gre drugače, bomo ustavili delo!«

Izvršilni odbor SZSVS je na današnji seji razpravljal o razmerah in sprejel sklep, da se začne z zaostrovanjem sindikalnih aktivnosti. »Dovolj je bilo ponižanj,« pravijo naši člani. Od še vedno nepriznanih okužb na delovnem mestu do popolne ignorance, ki jo izvajata resorni ministrstvi za zdravje in za delo do predstavnikov zaposlenih – Sindikata zdravstva in socialnega varstva. Zahtev po določitvi kadrovskih normativov in financiranju dodatnih zaposlitev, izplačilu oddelanih nadur, povečanega obsega dela odločevalci in delodajalci ne jemljejo resno, sodu pa je izbilo dno dejstvo, da večina zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodov in koncesionarjev še ni izplačala ne dodatka za delo v rizičnih razmerah ne »covid« dodatka za delo v drugem valu, čeprav naši člani že skoraj 9 mesecev, še intenzivneje pa vsekakor zadnja 2 meseca, delajo in so na robu zmogljivosti.

In medtem ko tudi člani vlade priznavajo, da so zaposleni izčrpani in ne zmorejo več, niso odločevalci v vsem tem času našli načina, kako tem istim zaposlenim poplačati trud. Še več! Večina zavodov bo svojim zaposlenim dodatke plačala le za del delovnega časa (80 %, 60 %, 40 %, odvisno od zavoda in delovnega mesta), četudi so ves svoj delovni čas delali v popolnoma enakih razmerah. Izplačani dodatki bodo izplačani z zamudo, čeprav za to ni razloga, in nižji kot v prvem valu. Člani pa nam te dni namreč sporočajo, da bo dodatek za delo v rizičnih razmerah v drugem valu epidemije v nekaterih zavodih izplačan celo v manjšem deležu (za manjše število ur na delu) kot v prvem valu, pa čeprav je epidemiološka situacija v drugem valu očitno in  bistveno presegla prvi val. Zgolj kot primer navajamo delo zdravstvene administratorke v urgentnem centru bolnišnice, ki bo po sklepu direktorja ene od bolnišnic dodatek za delo v rizičnih razmerah po KPJS prejela le za 60 % delovnega časa. Mar s(m)o vsi izgubili kompas?

Hkrati Vlada RS na naše predloge za PKP7 ni niti odgovorila. Izmučeni delavci v zdravstvu in socialnem varstvu lahko zato le cinično rečejo: »Hvala«. S tem pa boja ni konec; šele začel se je.

Irena Ilešič Čujovič,

predsednica SZSVS

Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je 7. decembra 1990 pod vodstvom takratnega predsednika sindikata, prim. dr. Jožeta  Arzenška, na izredni skupščini sindikata sprejel sklep, da sindikat stopi na samostojno pot. Odločitev skupščine, da sprejme izziv samostojne poti, je vodila želja članov sindikata po hitrejšem iskanju pravic in vrednotenju pogojev dela ter drugih pravic iz delovnega razmerja zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva.

Na samostojni poti je Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije v prvih letih obstoja čakalo veliko odgovornosti in dela. Mnogo truda in časa je bilo treba, da smo registrirali sindikat, da smo postali reprezentativni na državni ravni, in to za vse zaposlene v obeh dejavnostih, in začeli ustanavljati sindikate v zavodih. Pri tej nalogi so nedvomno odigrali in še vedno igrajo zelo pomembno vlogo predsedniki sindikatov zavodov, ki so jih izvolili člani sindikata zavoda. Prav predsedniki sindikatov zavodov so tisti prvi zelo pomemben člen našega sindikata, ki vodstvu sindikata dnevno sporočajo probleme, težave, zahteve in želje članov sindikata za ureditev težav iz delovnega razmerja. Pri reševanju problemov v zavodih poleg vodstva sindikata odigra pomembno vlogo tudi naša odlična pravna služba.

Bili smo prvi izmed sindikatov v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, ki smo po napornih in zahtevnih pogajanjih z Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve podpisali Kolektivno pogodbo za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije, ki jo na podlagi novih dosežkov pogajanj sproti dopolnjujemo.

Sindikat zdravstva in socialnega varstva je organiziran v 248 zavodih in upam si trditi, da s predsedniki sindikatov zavodov odlično sodelujemo. Naš moto je: »Tu smo zaradi vas.«

30 let je magična številka. Ni prestara, ravno prav mlada in polna energije. V tridesetih letih tudi človek odraste, se izobrazi, zaposli, si začne ustvarjati svoj dom, družino ter si postavi dolgoročni cilj svojega življenja, ki ga s poštenim delom tudi doseže. Seveda pa se zaradi različnih sprememb v družbi tudi ta cilj spreminja oziroma prilagaja trenutni situaciji.

Enako v SZSVS sledimo željam in potrebam naših članov, da jim izborimo  čimboljše delovne pogoje in plačilo za  plemenito in strokovno delo, in skupaj z njimi se veselimo vsake zmage.

Smelo in z velikim entuziazmom, kot je naš sindikat pred 30 leti začel svojo delovno in samostojno pot, se bomo v bodoče v vodstvu sindikata trudili za boljši jutri in ne bomo klonili pred preprekami, ki nam stopajo na pot.

Solidarnost je naša moč in prihodnost!

Dragica Kekec, generalna sekretarka                                                                         Irena Ilešič Čujovič, predsednica

1. Testiranje za COVID-19

Na pravno službo SZSVS je v zadnjem času naslovljenih več vprašanj s strani članic in članov, ali jim pripada povračilo potnih stroškov, če jih delodajalec med njihovim prostim časom pozove na testiranje za COVID-19. Prav tako jih zanima, ali se čas testiranja (in čas poti do mesta odvzema brisa) šteje v delovni čas.

Namen napotitve delavca na testiranje za COVID-19 je v zagotavljanju zdravja pri delu, v smislu, da se okuženi delavec »izloči« iz delovnega okolja, saj sicer predstavlja tveganje za nenadzorovano širjenje okužbe znotraj kolektiva, ogrožene pa so tudi stranke, ki poslujejo z okuženimi zaposlenimi. Posebej to velja v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih, kjer delodajalec potrebuje zdravo jedro ekipe, ki se je zmožna spopasti s trenutno zdravstveno krizo, prav tako pa prihajajo zaposleni v stik z najbolj ranljivo populacijo ljudi, ki so še posebej dovzetni za okužbo in za morebitne zaplete med samim zdravljenjem okužbe s COVID-19.

Ker je namen napotitve delavca s strani delodajalca na testiranje za COVID-19 v zagotavljanju zdravja pri delu, testiranje skladno s 14. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur. l. RS, št. 43/11) delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti:

14. člen

(finančne obveznosti delodajalca)

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.

Navedeno pomeni, da je delavec v primeru napotitve na odvzem brisa s strani delodajalca upravičen do povračila potnih stroškov od svojega doma do vstopne točke za testiranje (in nazaj), sicer bi mu nastala »finančna škoda«. Ker ne gre za prihod na delo, se mora delavcu obračunati kilometrina na podlagi potnega naloga, in sicer skladno z 10. členom Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS, t. 40/2012).

Delavec ima pravico do zdravega in varnega delovnega okolja, hkrati pa ima tudi dolžnost spoštovanja in izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Ker je delavec dolžan spoštovati preventivne zdravstvene ukrepe, odrejene s strani delodajalca (torej tudi poziva na testiranje), mu zaradi udeležbe na preventivnih zdravstvenih pregledih ne sme nastati finančna škoda. Posledično se v primeru, ko delodajalec delavca napoti na preventivni zdravstveni pregled izven njegovega rednega delovnega čas, čas poti, ki ga delavec porabi na odvzemno mesto za bris in nazaj, ter čas izvedbe testiranja, šteje v delovni čas delavca. Slednje izhaja tudi iz pojasnil MDDSZEM, ki so objavljena na tej povezavi: https://www.gov.si/teme/obveznosti-delodajalcev-pravice-in-dolznosti-delavcev-ter-samozaposlenih-oseb/ (pojasnila se sicer nanašajo na preventivne zdravstvene preglede, pod kar sodi tudi izvedba testiranj za COVID-19).

2. Pravica do karantene in koriščenja odsotnosti zaradi višje sile (varstvo otrok, ustavitev javnega prevoza, zaprtje mej)

Prav tako vas obveščamo, da je Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE, Uradni list RS, št. 175/2020) oziroma PKP6, spremenil sistem refundacij stroškov izplačil nadomestil plač zaradi odrejene karantene in iz razlogov višje sile (uveljavljanje varstva otrok, ustavitev javnega prevoza, zaprtje mej). PKP5 je namreč določal, da delodajalec prejme s strani države refundacijo navedenih izplačil nadomestil plače ne glede na to, ali je delodajalec v zasebni ali državni lasti, sedmi odstavek 24. člena PKP6 pa je posegel v takšno ureditev PKP5 na način, da neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov, niso upravičeni do refundacije omenjenih nadomestil plače (karantena, višja sila). Čeprav določeni delodajalci (predvsem zdravstveni domovi, bolnišnice, pa tudi drugi, ki se v več kot 70 % financirajo iz javnih virov) ne bodo prejeli refundacije teh nadomestil plače, navedeno ne pomeni, da delavci v primeru odrejene karantene in ob nastanku višje sile niso upravičeni do prejema nadomestil plače, kot jih določata PKP5 oziroma PKP6 (80 % za primer vse primere višje sile ter odrejene karantene, če je prišlo do rizičnega stika izven delovnega mesta, ter 100 % karantene, če je prišlo do rizičnega stika na delovnem mestu, itd.). Omenjena sprememba PKP6 se dotika zgolj upravičenosti do refundacije omenjenih nadomestil v razmerju delodajalec – država, nikakor pa ne posega v pridobljene pravice do nadomestil plače, kot jih določata PKP5 in PKP6.

Vsi zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu imate pod pogoji iz zakona, enako kot ostali delavci, pravico koristiti odsotnost iz navedenih razlogov. Vsakršna drugačna interpretacija pomeni diskriminatorno obravnavavo naših članic in članov.

Lep pozdrav in ostanite zdravi,

Irena Ilešič Čujovič, univ. dipl. prav.
predsednica