«

»

Print this Prispevek

Pravice delavcev v primeru napotitve na testiranje za COVID-19, pravica do odsotnosti zaradi karantene in višje sile

  1. Testiranje za COVID-19

Na pravno službo SZSVS je v zadnjem času naslovljenih več vprašanj s strani članic in članov, ali jim pripada povračilo potnih stroškov, če jih delodajalec med njihovim prostim časom pozove na testiranje za COVID-19. Prav tako jih zanima, ali se čas testiranja (in čas poti do mesta odvzema brisa) šteje v delovni čas.

Namen napotitve delavca na testiranje za COVID-19 je v zagotavljanju zdravja pri delu, v smislu, da se okuženi delavec »izloči« iz delovnega okolja, saj sicer predstavlja tveganje za nenadzorovano širjenje okužbe znotraj kolektiva, ogrožene pa so tudi stranke, ki poslujejo z okuženimi zaposlenimi. Posebej to velja v zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih, kjer delodajalec potrebuje zdravo jedro ekipe, ki se je zmožna spopasti s trenutno zdravstveno krizo, prav tako pa prihajajo zaposleni v stik z najbolj ranljivo populacijo ljudi, ki so še posebej dovzetni za okužbo in za morebitne zaplete med samim zdravljenjem okužbe s COVID-19.

Ker je namen napotitve delavca s strani delodajalca na testiranje za COVID-19 v zagotavljanju zdravja pri delu, testiranje skladno s 14. členom Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1, Ur. l. RS, št. 43/11) delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti:

14. člen

(finančne obveznosti delodajalca)

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.

Navedeno pomeni, da je delavec v primeru napotitve na odvzem brisa s strani delodajalca upravičen do povračila potnih stroškov od svojega doma do vstopne točke za testiranje (in nazaj), sicer bi mu nastala »finančna škoda«. Ker ne gre za prihod na delo, se mora delavcu obračunati kilometrina na podlagi potnega naloga, in sicer skladno z 10. členom Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Ur. l. RS, t. 40/2012).

Delavec ima pravico do zdravega in varnega delovnega okolja, hkrati pa ima tudi dolžnost spoštovanja in izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Ker je delavec dolžan spoštovati preventivne zdravstvene ukrepe, odrejene s strani delodajalca (torej tudi poziva na testiranje), mu zaradi udeležbe na preventivnih zdravstvenih pregledih ne sme nastati finančna škoda. Posledično se v primeru, ko delodajalec delavca napoti na preventivni zdravstveni pregled izven njegovega rednega delovnega čas, čas poti, ki ga delavec porabi na odvzemno mesto za bris in nazaj, ter čas izvedbe testiranja, šteje v delovni čas delavca. Slednje izhaja tudi iz pojasnil MDDSZEM, ki so objavljena na tej povezavi: https://www.gov.si/teme/obveznosti-delodajalcev-pravice-in-dolznosti-delavcev-ter-samozaposlenih-oseb/ (pojasnila se sicer nanašajo na preventivne zdravstvene preglede, pod kar sodi tudi izvedba testiranj za COVID-19).

  1. Pravica do karantene in koriščenja odsotnosti zaradi višje sile (varstvo otrok, ustavitev javnega prevoza, zaprtje mej)

Prav tako vas obveščamo, da je Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE, Uradni list RS, št. 175/2020) oziroma PKP6, spremenil sistem refundacij stroškov izplačil nadomestil plač zaradi odrejene karantene in iz razlogov višje sile (uveljavljanje varstva otrok, ustavitev javnega prevoza, zaprtje mej). PKP5 je namreč določal, da delodajalec prejme s strani države refundacijo navedenih izplačil nadomestil plače ne glede na to, ali je delodajalec v zasebni ali državni lasti, sedmi odstavek 24. člena PKP6 pa je posegel v takšno ureditev PKP5 na način, da neposredni ali posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov, niso upravičeni do refundacije omenjenih nadomestil plače (karantena, višja sila). Čeprav določeni delodajalci (predvsem zdravstveni domovi, bolnišnice, pa tudi drugi, ki se v več kot 70 % financirajo iz javnih virov) ne bodo prejeli refundacije teh nadomestil plače, navedeno ne pomeni, da delavci v primeru odrejene karantene in ob nastanku višje sile niso upravičeni do prejema nadomestil plače, kot jih določata PKP5 oziroma PKP6 (80 % za primer vse primere višje sile ter odrejene karantene, če je prišlo do rizičnega stika izven delovnega mesta, ter 100 % karantene, če je prišlo do rizičnega stika na delovnem mestu, itd.). Omenjena sprememba PKP6 se dotika zgolj upravičenosti do refundacije omenjenih nadomestil v razmerju delodajalec – država, nikakor pa ne posega v pridobljene pravice do nadomestil plače, kot jih določata PKP5 in PKP6.

Vsi zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu imate pod pogoji iz zakona, enako kot ostali delavci, pravico koristiti odsotnost iz navedenih razlogov. Vsakršna drugačna interpretacija pomeni diskriminatorno obravnavavo naših članic in članov.

Lep pozdrav in ostanite zdravi,

Irena Ilešič Čujovič, univ. dipl. prav.
predsednica

Permanent link to this article: https://beta.sindikat-zsvs.si/wpfolder/2020/pravice-delavcev-v-primeru-napotitve-na-testiranje-za-covid-19-pravica-do-odsotnosti-zaradi-karantene-in-visje-sile/